Snemanje filma o mestnih deskarjih iz Münchna s Tomom Rijpertom in Sergeem Teulonom

"V enem trenutku si v središču mesta, v naslednjem pa pri deskarski skupnosti." – Tom Rijpert, režiser interaktivnih filmov

Sedimo na bregu reke Eisbach v Münchnu z režiserjem interaktivnih filmov Tomom Rijpertom in njegovim direktorjem fotografije Sergeem Teulonom. Sonce sije in presenetljivo toplo je za april, tudi če je temperatura vode še vedno hladnih 4 ºC. Zadnji dan snemanja Mestnih deskarjev je in čeprav se na prihod deskarjev pripravlja malo morje ljudi, smo Tomu in Sergeu ukradli nekaj trenutkov za pogovor o njuni izkušnji, predvsem pa o Canonu EOS C300 Mark II.

Tom začne:

"Ko smo najprej dobili navodila, smo bili vsi zelo zainteresirani, saj je veliko stvari popolnoma novih. Res radi preizkušamo nove vrste tehnologij, ki dajejo uporabnikom nove izkušnje."

Vendar je za Toma tehnologija samo sredstvo za doseg cilja. Gledalca želi postaviti prav v središče dogajanja do točke, ko tehnologija zbledi v ozadje in ostane samo prava človeška zgodba.

"Z vidika zgodbe je celotno deskarsko skupnost kot subkulturo gledalcem zelo zanimivo predstavljati, poleg tega pa je v bistvu nekaj, kar lahko najdemo za vogalom. Pravzaprav gre za običajne ljudi, ki delajo nenavadne stvari, kar je odlična priložnost za fotografiranje ali v našem primeru za simulacijo fotografije."

Reka Eisbach je odprto prizorišče, kjer več kot sto deskarjev vsak dan jaha valove. Ko je govora o protagonistih, si Tom ne bi mogel želeti boljših od Taa, Karine in Alexa.

"Res so nam bili v pomoč pri vključevanju v deskarsko skupnost. Gre namreč za tesno povezano skupnost, ki običajno ni najbolj naklonjena snemanjem komercialnih videoposnetkov, ker se ob njihovi reki vedno kaj dogaja in prav tako jo vidijo – kot svojo reko."

Sergeu je bil všeč tudi potencial lokacije snemanja Mestnih deskarjev:

"Ker smo v mestu, lahko v okolici vidimo stavbe in avtomobile, ki se vozijo v ozadju posnetka, obenem pa imamo tudi zorni kot, ki vzpostavi osebni odnos z deskarjem. Kamero lahko pred deskarjem postavimo skoraj ob morsko gladino in mislim, da prav to ustvari učinek, da smo z deskarjem na valu."

Sergeu pa izziv predstavlja svetloba ob reki Eisbach:

"Ko snemaš, moraš okolje vedno ustvariti, zato ga moraš osvetliti. Ne moreš se zanašati samo na naravno svetlobo ali mestne luči, ampak moraš svetlobo povečati. Zelo smo se trudili, da okolja ne bi preveč spremenili, saj ljudem nismo hoteli dajati občutka, da je nemogoče posneti tako fotografijo. Nismo hoteli, da bi lokacija delovala uprizorjena ali močno osvetljena, pravzaprav je bila naša naloga ustvariti čim bolj realistično prizorišče. Da bi to dosegli, smo prilagodili barve naših luči barvam uličnih svetilk na mostu. Osvetlitev ozadja pa je kar mesečina. Uporabili smo dve luči na helijevih balonih, eno volframsko na mostu spredaj in eno zadaj ter tako uravnotežili dnevno svetlobo. Štiri delovne luči smo postavili na drog odra ob mostu, nad tem pa imamo štiri luči z močjo 1000 W na mostu in dve z močjo 5000 W, ki sta na bregovih reke in usmerjeni proti deskarjem."

Nekateri filmski ustvarjalci radi presegajo meje s svojimi kamerami. Tom, režiser interaktivnih filmov, in Serge pa sta šla še korak dlje, saj sta si zamislila povsem nove prilagodljive nosilce za kamero Canon EOS C300 Mark II in tako vdahnila življenje viziji o münchenskih mestnih deskarjih. Celotna interaktivna izkušnja vključuje veliko različnih filmskih tehnik, ki se še uveljavljajo, zato je bilo potrebno obsežno testiranje. Kot pravi Serge:

"Med snemanjem z različnimi nosilci in iz različnih zornih kotov smo podrobno raziskali lokacijo. Posneli smo ogromno fotografij z različnih strani valov – iz sredine, z desne, od zadaj, torej iz vseh strani, ki so nam omogočale malo drugačen zorni kot in obenem prenašale Tomovo ustvarjalno vizijo."

Tom nam korak za korakom predstavi, kako uporabljajo vse Canonove kamere, da sestavijo prilagodljive nosilce, na katerih temelji celotna izkušnja. Začne s 180-stopinjskimi nosilci:

"Pri snemanju v 180º je največji problem to, da je v kadru tako veliko stvari. Govorim o osvetljavi, ekipi, gledalcih, stvareh, ki si jih običajno ne želimo. Gre za popolnoma drugačen način razmišljanja in sestavljanja prizorov."

Serge doda:

"Najprej smo testirali dve kameri EOS C300 Mark II z zelo širokimi objektivi, nato pa smo preizkusili še fotoaparat z učinkom ribjega očesa. Ugotovili smo, da nam fotoaparat z učinkom ribjega očesa nudi veliko samostojnosti. Omogočal nam je uporabo standardne opreme, da smo fotoaparat približali vodi in da smo ga lahko zavarovali, ko smo bili blizu vode. Kar pa je pomembneje, z ustvarjalnega vidika je dal odločilno podobo, kar po našem mnenju res prispeva k filmu."

Sestavili so tudi nosilec za povečevanje za tri kamere Canon EOS C300 Mark, da bi fotografskim novincem, ki verjetno uporabljajo pametne telefone, prikazali prednosti optične povečave v primerjavi z digitalno povečavo. Tom pojasni:

"Pri nosilcu za povečevanje je bil največji izziv, da smo želeli, da imajo vse tri kamere isto izhodišče. To je pomenilo, da smo morali delati z nosilci z zrcali, ki se običajno uporabljajo pri snemanju v 3D. Z vsako od teh treh kamer pa smo morali pripovedovati različne zgodbe. Če vzamemo primer približanega posnetka, na katerem je deskar: z nekoliko široko povečavo dobimo zgodbo o deskarju in gledalcih, z najširšo povečavo, ki je bila pri nas 28 mm, če se ne motim, pa zgodba govori o deskarski skupnosti v središču mesta. In po mojem mnenju je to za nas, filmske ustvarjalce, zanimiv način ustvarjanja. Na nek način je super ponovno ugotoviti, kakšno razliko lahko naredi izbira objektiva in kako lahko povemo drugačno zgodbo z iste perspektive, a drugačnim objektivom."

Na koncu so sestavili še nosilec za snemanje hitrega dogajanja:

"Imeli smo tudi nosilec za hitro dogajanje, ki je bil precej zanimiv, saj imamo danes na voljo veliko splošnih kamer, s katerimi lahko zajemamo videoposnetek, iz katerega vzamemo fotografije. Mi smo sicer seveda želeli predstaviti kakovost fotografij, v tem primeru predvsem Canonovih fotografij, ki jih ne moreš vzeti iz videoposnetka."

Po tehnologiji pa so pravzaprav fizične sposobnosti deskarjev tiste, ki ustvarjajo to neverjetno izkušnjo. Tom je izjemno navdušen nad njimi:

"Alex in Karina sta res nadvse prijazna in odlična deskarja, in tudi Tao je fantastičen. Enkrat sem se šalil in ga vprašal, ali se nam lahko približa na deski, kar je v bistvu pomenilo, da je moral kljubovati moči vala, a vseeno je to naredil in se nam približal. Neverjetno je, kaj vse lahko naredi in kakšen popoln nadzor je imel nad desko in tudi nad samo reko. Posnetek za posnetkom je bil izjemen, naredil je svoje delo in bil popolnoma časovno usklajen z našim žerjavom. Bil je neverjeten in impresiven."

Dogajanje in EOS C300 Mark II

Ko je Serge začel delati s kamero EOS C300 Mark II, je bilo, kakor da stopa v znane čevlje, četudi nove in svetleče.

"Kamera C300 Mark II mi je zelo domača. Po mojem mnenju so jo pri Canonu odlično naredili, saj niso spremenili njene velikosti in teže. Prav tako niso spremenili postavitve gumbov, zaradi česar je delo s kamero domače vsakemu, ki je uporabljal njeno predhodnico."

Čeprav ima kamera veliko lastnosti, ki bi jih lahko izpostavili, se je Serge osredotočil na te:

"Kamera C300 Mark II shranjuje posnetke v ločljivosti 4K v notranji pomnilnik, kar je zelo pomembno, saj veliko kamer potrebuje zunanjo opremo za snemanje v tej ločljivosti. Sistem notranjih menijev je bil izboljšan, zato je uporaba še bolj tekoča. Ni se treba premikati po več straneh, da bi prišel na želeno mesto."

Pri posebnih zahtevah snemanja Mestnih deskarjev pa je EOS C300 Mark II res zablestel na naslednjih področjih:

"Ugotovil sem, da je EOS C300 Mark II zelo dober za snemanje pri šibki svetlobi. Zelo dobro se je spopadal s temo. Ima tudi zelo dober dinamični obseg za dnevno svetlobo in območja, kot je okolica reke, kjer smo imeli zelo veliko svetlih poudarkov zaradi sonca in odsevanja naših luči v vodi. Deskarja smo kar močno osvetlili, da bi ga tako ločili. Kamera se je brez težav spopadala s temo ozadja in poudarki na deskarju."

Najnovejša pridobitev kamere je samodejno ostrenje z dvojnimi slikovnimi pikami in tipalom CMOS, ki ga je Serge lahko preizkusil:

"Imel sem priložnost preizkusiti samodejno ostrenje pri kameri C300 Mark II tako v fazah testiranja kot tudi med snemanjem. Zelo me je navdušilo. Po mojem mnenju se lahko primerja s samodejnim ostrenjem fotoaparatov."

Poleg tega je kamera EOS C300 Mark II pomagala ekipi iti še korak dlje. Serge pojasni:

"Uporabili smo Canon Log 2, ki ima odlične nastavitve game. To omogoča, da najbolje izkoristimo kamero, obenem pa vemo, da bomo dobili odlično kakovost slike in da bomo lahko v naknadni obdelavi vse povrnili v prvotno stanje."

Tom to odlično povzame:

"V črnih in belih območjih se skriva veliko informacij. Barv se lahko v naknadni obdelavi lotimo na več načinov, kar je zelo pomembno pri snemanju filmov, še posebej če so komercialni, visokokakovostni in profesionalni. Mislim, da je bila to za nas popolna kamera."

Našo interaktivno izkušnjo o mestnih deskarjih lahko raziščete tukaj.