Prekopavanje v mestu – švedski meščani se vračajo h koreninam
Avtorja Maksim Šemetov in Helena Soderpalm
To počnejo na strehah, na balkonih stolpnic in na opuščenih železniških tirih: Švedi so odkrili urbano vrtnarjenje, s katerim pridelujejo svežo hrano in ohranjajo stik z naravo.
Vse več švedskih meščanov postaja del globalnega gibanja, ki prideluje lastno hrano v okenskih koritih in na vrtičkih ali pa obiskuje javne vrtove na industrijskih zemljiščih ali v pisarniških prostorih.
"Na strehah lahko ustvarjamo bolj biološko raznolika mesta," pove John Block, ki nudi vodene oglede botaničnega strešnega vrta v soseski Augustenborg v mestu Malmö.
Zaupa nam, da se vrt razteza prek 9500 kvadratnih metrov streh pisarniških blokov lokalne vlade in ni samo lep na pogled.
"S pomočjo novih zelenih površin izboljšujemo mestno okolje, saj pripomorejo k ohlajanju stavb in zmanjšanju onesnaževanja zraka."
Po vzoru vrta Highline v New Yorku, ki so ga zgradili na železniškem nadvozu, in kultiviranega opuščenega zemljišča Prinzessinnengarten v Berlinu so v soseski v Stockholmu opuščene železniške tire spremenili v zemljišče, namenjeno stotinam ljubiteljskih vrtnarjev.
Pred petimi leti si je Philipp Olsmeyer zaželel, da bi imelo njegovo okrožje Sodermalm več zelenih površin, zato se je obrnil na krajevne oblasti s svojo zamislijo o vrtu na tirih ali po švedsko "Tradgard pa Sparet".
"Zdaj je tam okrog 200 korit za lončnice. Nekatere pripadajo zvezi, nekatere pa šolam," nam zaupa.
Nekaj kilometrov stran je mestna farma Rosendals’ Garden, ki je priljubljena pri gurmanih iz Stockholma, ki uživajo v zelenjavi, sadju in zeliščih v kavarni v tamkajšnjem rastlinjaku.
Pelle Mattsson združuje svoj poklic ilustratorja in grafičnega oblikovalca z vrtnarjenjem v Rosendalsu. Na ta način kot meščan ohranja stik z različnimi letnimi časi.
"Vrtnarjenje na Švedskem je odvisno od letnega časa, zato menim, da je to dobra kombinacija," nam pove.
"Sedim v ateljeju in rišem, nato pa preživim nekaj dni na vrtu."