Caroline’s children eating

FOTOGRAFIRANJE ZA BOLJŠI SVET

Fotografija Bonnie Chiu

Organizacija Lensational poučuje ženske po vsem svetu, kako s fotografijo dokumentirati svoje življenje in pretvoriti pripovedovanje v ustvarjalni dohodek. Sestali smo se z ustanoviteljico Bonnie Chiu, da bi izvedeli več o dobrodelnosti njene organizacije. Zanimalo nas je, kaj jo je navdahnilo, da si je zaželela spreminjati življenja tolikih s fotografiranjem. Povprašali pa smo jo tudi o neverjetnih izkušnjah, ki jih je dobila v zadnjih petih letih, odkar je ustanovila Lensational.

Zakaj menite, da fotografije lahko pripovedujejo tako privlačne zgodbe?

V fotografiji se skriva tisoč besed. Je univerzalni jezik, ki presega kulturo in posamezne jezike. Lahko pove zgodbo, izzove čustva in razširi obzorja. Pa vendar mnogi v razvijajočem se svetu do nje nimajo dostopa.


Kako fotografija spreminja življenja?

Fotografija je zmožna ustaviti čas, nam pripovedovati, se izražati ter povsem na splošno ustvariti podobo tistega, kar gledamo, in, kar je še pomembneje, tega, kako vidimo sami sebe. Podobe presegajo časovne okvire in zmorejo preseči tudi meje: vizualna podoba privlači vsakega posameznika na čisto poseben način.

Odpre neskončne priložnosti za ustvarjanje nečesa edinstvenega, ki osvetli družbene težave. Ta postopek izživlja feministično mantro: tisto, kar je osebno, je tudi politično. In prav to je nedvomno prvi korak do sprememb in razumevanja.


Kaj vas je navdahnilo, da ste fotoaparate dali v roke ženskam?

Leta 2011 sem na potovanju spoznala štiri Turkinje. Kot sleherni turist sem jih tudi sama fotografirala in jih potem še sama učila fotografirati. Prav osvežujoče je bilo videti svet skozi njihove oči – v medijih namreč muslimanska dekleta prikazujejo na točno določen način –, zanimivo je bilo videti stvari drugače, povsem nasprotno splošnemu zmotnemu mišljenju. Takrat sem spoznala, da je fotografija univerzalni jezik, ki presega vse ovire.

Ženski, ki uporabljata fotoaparat Canon

© Francis Kokoroko


Kako organizacija Lensational pomaga ženskam, da se opolnomočijo?

Lensational želi pomagati marginaliziranim ženskam, da postanejo samozadostne; spremljamo napredek naših učenk in njihove izdelke predstavljamo globalnemu občinstvu. Ženske lahko svoje fotografije delijo na naši spletni fotografski platformi, na razstavah in prek naših poslovnih partnerjev, kot je podjetje Getty Images. Polovico prihodka prejmejo ženske kot dohodek, drugo polovico pa vložimo nazaj v Lensational, kar nam pomaga nadaljevati delo.

Ker mlada dekleta in ženske redkokdaj vidijo kakšno močno, žensko vzornico, ki bi jih lahko navdihovala, se sploh ne zavedajo, da lahko kaj takega dosežejo. S fotografijami v okviru organizacije Lensational skušamo to spreminjati.


S koliko ženskami ste sodelovali prek organizacije Lensational?

V 25 državah smo ustvarili skupnost več kot 100 prostovoljk, izučili pa smo tudi 700 žensk in deklet v 20 azijskih in afriških državah.


Ženske med igranjem nogometa

© Lucy Tabu


Katera fotografija vas je najbolj navdahnila?

‘Kanček rožnate’ (prikazana na vrhu strani) – fotografijo je leta 2015 posnela delavka v tekstilni industriji Yasmin Islam Eva v bangladeškem mestu Dhaka. Največ zaposlitvenih možnosti v Bangladešu omogoča prav tekstilna industrija, ki je nemara edina možnost, da neizobražene ženske s podeželja sploh dobijo zaposlitev. 80 odstotkov zaposlenih v tej industriji je žensk. Delavke v tekstilni industriji pa so premalo plačane, zato družine in družba njihove vrednosti ne priznavajo kaj dosti. Poleg tega v tej panogi pogosto prihaja do nesreč in delovnih zlorab – na primer zrušitev tovarne Rana Plaza leta 2013 –, kar se zaposlenim bridko zasidra v spomin. Zato smo začeli projekt usposabljanja delavk, da bi lahko povedale svoje zgodbe. Ta tematika je zame zelo osebna, saj je moja babica dvajset let delala v tekstilni industriji v zelo krutih pogojih.

Omenjena fotografija me je povsem prevzela zaradi kontrasta med živopisanimi vrtnicami in betonskim ozadjem Dhake. Isti hip sem se znašla na strehi te tovarne, kot bi bila avtorica fotografije. Kljub tegobam ljudje vsepovsod iščejo lepoto. In včasih najdemo smisel prav v tistih najmanjših lepotah, ki se jih kar nekako oklenemo.


Česa ste se skozi fotografije naučili o življenjih teh žensk?

Sodelujemo z najbolj marginaliziranimi ženskami na svetu, zato človek najprej pomisli, da so njihova življenja polna obupa in žalosti. Vendar to ni res. Tako se nam zdi zaradi močnega stereotipa, ki so ga v zadnjih desetletjih ustvarili mediji s »pornografijo revščine«. Njihova življenja so tako zelo barvita in polna najrazličnejših izkušenj, vsem pa je skupna ena lastnost – odpornost.


S katerimi besedami bi navdahnili nekoga, naj začne s fotografijami pripovedovati zgodbe?

Svojo zamisel o opolnomočenju žensk prek fotografij sem začela na mednarodni dan žena leta 2013, sprva na Facebookovi strani. Stara sem bila zgolj 20 let in nisem pričakovala, da bo zamisel tako močno odmevala med ljudmi po vsem svetu. Upam, da bo to navdahnilo ljudi, da bi z močjo fotografij pripovedovali svoje zgodbe – najsi se zdijo na začetku še tako majhne, nikoli ne veš, kakšen bo njihov učinek.


Kakšna je vaša vizija za prihodnost?

V organizaciji Lensational si zamišljamo svet, v katerem se ženske po vsem svetu lahko svobodno izražajo skozi fotografijo, skoznjo izpolnjujejo svoje upe in želje ter se predstavijo na dostojanstven način.


Ženska, ki se uči uporabljati fotoaparat

© Alison Joyce


Kaj se skriva v torbi Bonnie Chiu:

Fotoaparati:

Canon EOS 600D

Objektivi:

Canonov objektiv EF-S 18–55 mm f/3,5–5,6 IS STM

Canonov objektiv EF 50 mm f/1,8 STM



Zasluge za intervju: napisala Ross Cockrill in John Coomber