To je Erik Witsoe, ki sleherni dan zajema vsakdan.

Erik Witsoe

@ewitsoe

Ulični fotograf Erik Witsoe išče navdih za naslednjo zgodbo v nenavadnih trenutkih. Mi pa smo podrobneje raziskali, kako Erik ujame čarobne vsakdanje trenutke v fotografije.

Oglejte si, kako fotografira različne sloge med spreminjanjem letnih časov na ulicah Varšave.

Erik, začniva kar na začetku – kako si začel s fotografiranjem?

Med odraščanjem sem bil nenehno obdan s fotoaparati. Imeli so jih moji stari starši in starši, a se nihče od njih s tem ni ukvarjal resneje. Pravzaprav sem začel kot umetnik in na šoli za likovno umetnost je bil en predmet namenjen tudi fotografiji. Potem mi je babica kupila prvi fotoaparat. Fotografiranja sem se v bistvu učil z vidika likovne umetnosti.

Resnično strast do fotografije pa sem začutil pred približno dvanajstimi leti, ko sem imel ustvarjalno krizo in nisem več ne risal ne slikal. Moja zaročenka, navdušena fotografinja, mi je takrat rekla, naj poskusim s fotografiranjem. Na hitro mi je dala nekaj nasvetov, kako rokovati s fotoaparatom, potem pa sem kar začel in se zaljubil.

Še posebej nas zanima ulična fotografija. Nam lahko poveste kaj več o tem, s čim vas ulične zgodbe tako privlačijo?

Nisem si zamišljal, da se bom ukvarjal s čim takim, in še zdaj se nimam za pravega uličnega fotografa. Prevzamejo me manjši trenutki in delčki spominov, ki bežijo mimo nas. Rad si zamišljam, da je moje življenje filmski trak, na katerega lovim posamezne kadre.

Včasih sem fotografiral, kar bi po mojem mnenju ljudje radi videli, a se v tistem nekako nisem našel; postal sem jezen, ker se nisem menil za stvari, ki so meni priklicale nasmešek na obraz. Ko grem ven, nimam nikakršnega premišljenega načrta, kaj vse naj bi šel odkrivat, ampak na stvari preprosto naletim.

Trudim se prikazovati izseke vsega, kar me gane. To je lahko manjša podrobnost, človekova senca ali zatilje; sam namreč postanem pozoren ravno na take hipne podobe.

Ženska, ki prečka cesto

@ewitsoe

Se vam zdi, da sta se, odkar fotografirate v mestih, moda in stil kaj spremenila?

Najboljša stvar pri življenju v drugi deželi je to, da si lahko opazovalec; vse postane zanimivo, kar pomeni, da opazim majhne spremembe.

Na Poljskem so zlasti mladi v koraku s trendi, če pa greš ven v nedeljo zjutraj, ko se starejše generacije odpravljajo v cerkev, še vedno vidiš zelo staromodna oblačila. Tukaj si priča popolnemu nasprotju med generacijami.

Katero opremo še uporabljate poleg Canona EOS 6D Mark II?

Kar zadeva ulično fotografijo, sem v smislu opreme pravi minimalist. Če si nenehno v gibanju, si ne želiš biti obtežen z ogromnimi torbami.

Uporabljam Canonovo lečo EF 50 mm f/1,2L USM in včasih še stativ, če želim fotografirati mirne prizore.

V vaših zgodbah smo zaznali nekakšno kinematografsko lastnost – je namerna?

Odraščal sem ob velikih količinah kinematografskih filmov, saj me je oče vodil gledat vse filme, ki so bili v kinu – tako je na svoj način krepil vez z menoj in z mojim bratom. Zato stvari že kar privzeto opazujem na dinamičen način in še zdaj razmišljam o posameznih kadrih. Zato rad fotografiram čez posameznikovo ramo ali z vidika protagonista, na primer tako, da zajamem njegovo zatilje, saj so ti tujci pravzaprav liki v mojih delih.

Zatilje ženske, ki sedi na avtobusu

@ewitsoe

Erik, odrasli ste v Ameriki, zdaj pa živite na Poljskem. Je sprememba lokacije kaj vplivala na to, kako fotografirate ulično življenje?

Moj slog se je nedvomno spremenil. Ko sem prispel na Poljsko, v posnetke nisem rad zajemal ljudi, raje sem čakal sredi ulice, dokler se ni izpraznila. Potem sem sprevidel, da me to dolgočasi, saj sem pogrešal svoj lik – protagonista.

Poljska je polna peščev, medtem ko so v Ameriki obsedeni z avtomobili in z vožnjo. Mislim, da mi je bilo sprva ravno zato neprijetno fotografirati ljudi med hojo, saj tega sploh nisem bil vajen. To nelagodje se je nedvomno spreobrnilo, ko sem se počasi udomačil.

Večinoma fotografirate v Varšavi, kjer trenutno živite, pred tem pa ste delali v Poznanu. Kako najdete nove zgodbe, ki bi jih fotografirali?

Na Poljskem so mi zelo všeč letni časi. Isto ulico lahko fotografiram vsak mesec in vsakič bo drugačna – drugače je videti, pa tudi z drugačnimi občutki te navda. Poleg tega se letni časi odražajo tudi v tem, da se ljudje drugače oblačijo. Kar nekajkrat sem neki kraj večkrat slikal z istega mesta, tako da imam cel kup posnetkov in prav vsi so si med seboj različni.

Na katero zgodbo ali zbirko mestnih zgodb ste najbolj ponosni in zakaj?

Na fotografijo, ki je najbrž tudi moja najprepoznavnejša zgodba, in nosi naslov This Morning (Danes zjutraj). Na fotografiji je tramvaj, ki pelje po ulici, svetloba pa spominja na vijoličasto obarvan večer, čeprav je v resnici jutro. Videti je, kot bi bila posneta v petdesetih letih dvajsetega stoletja, a sem jo naredil leta 2012. Ob njej sem spoznal, kako zelo nostalgična je Poljska kot država. Takrat se je zgodil nekakšen preobrat v meni in v tem, kako sem videl svoj novi dom.

Ali se vam med fotografiranjem neznancev zdi, kot bi bili soudeleženi v njihovih zasebnih trenutkih?

Čutim močno spoštovanje do posameznikovega osebnega prostora, zato se močno trudim, da jim še vedno omogočim dovolj prostora, da lahko svobodno dihajo. Ne rinem v ljudi, ampak skušam biti previden.

S tem zavedanjem lovim pristne, vsakdanje in pogosto povsem hipne trenutke. To je tanka meja, ki jo je težko ohranjati.

Ženska, ki gleda skozi okno avtobusa

@ewitsoe

Imate kakšen nasvet za nekoga, ki začenja z ulično fotografijo?

Fotografiram vse, kar mi prikliče nasmešek na obraz, zato bi rekel, naj najdejo tisto, kar jih zanima, in se temu tudi pustijo voditi. Poučijo naj se o kompoziciji in pripravah na posnetek. Naučijo naj se, kako iz svojega fotoaparata iztisniti čim več in kako razumeti lečo, ki jo uporabljajo. Tako se bo njihov slog razvil sam od sebe.

Kako pa vidite nadaljnji razvoj svoje ulične fotografije?

Zanimajo me bolj projektno usmerjeni posnetki. Na ulici fotografiram že več kot desetletje, zato me vse bolj mika razširjanje svojega dela v razstave ali projekte, ki so bolj linearni in imajo močnejšo zgodbo.

Erikova oprema

Canon EOS 4000D

Canon EF 50 mm f/1,2L USM

Canon EOS 6D Mark II

Odgovori so bili predelani za večjo jasnost in lažje sledenje zgodbi.



Zasluge za intervju: napisala Sasha Newbury