POGOSTA VPRAŠANJA O DALJNOGLEDIH

Povečava je razmerje med velikostjo, ki jo vidimo s prostim očesom, in velikostjo, ki jo vidimo skozi daljnogled. Če ima daljnogled na primer 10-kratno povečavo, bo predmet povečan 10-krat. Če je torej predmet oddaljen 100 metrov, bo skozi daljnogled videti, kot da je oddaljen 10 metrov.

1000-milimetrski telefoto objektiv za fotoaparat zagotavlja petkrat večjo povečavo kot 200-milimetrski objektiv. Enako velja za daljnoglede, kar pomeni, da daljnogled z 20-kratno povečavo zagotavlja petkrat večjo povečavo predmeta kot daljnogled s 4-kratno povečavo. Razlika je le v tem, da mora biti telefoto objektiv dovolj širok, da sliko poveča za razmeroma široko zaslonko fotoaparata, medtem ko mora daljnogled sliko povečati le za relativno manjšo šarenico človeškega očesa. Recimo, da ima vaš daljnogled 12-kratno povečavo. Če želite enako povečano sliko doseči s 35-milimetrskim zrcalnorefleksnim fotoaparatom z enim objektivom, morate uporabiti od 700- do 800-milimetrski telefoto objektiv. Različne vrste daljnogledov: prizemski daljnogledi in Galilejevi daljnogledi.

Zmožnost razločevanja podrobnosti pri pogledu skozi daljnogled se imenuje moč ločljivosti daljnogleda. Ker je enota površine čepnic v očesni mrežnici človeškega očesa nizka, moči ločljivosti ni mogoče povečati s fizičnim treniranjem. Edini način, da jo povečamo, je s pogledom skozi kakovosten daljnogled. Če uporabljate daljnogled z 10-kratno povečavo, imate na voljo desetkrat večjo moč ločljivosti kot običajno.

Vsi daljnogledi ne zagotavljajo takšnega razmerja povečave in moči ločljivosti, kot navajajo. Če je stopnja aberacije previsoka, moč ločljivosti ni zadostna. Ne glede na to, kako vrhunski je daljnogled, se bo moč ločljivosti zmanjšala zaradi tresenja slike. Večje ko je razmerje povečave, več bo tresljajev slike zaradi tresenja rok. Na splošno se za daljnoglede z več kot 10-kratno povečavo priporoča uporaba stativa. Pri Canonu so se s to težavo spopadli tako, da so uporabili vrhunske optične tehnologije, ki so jih izpopolnili pri razvijanju objektivov za fotoaparate. Poleg dvojnega izravnalnika polja, leč z zelo nizko razpršitvijo in asferičnih leč so za doseganje idealne moči ločljivosti uporabili svojo izvirno tehnologijo stabilizacije slike (v seriji daljnogledov s stabilizacijo slik), ki v veliki meri odpravlja tresljaje roke. Te tehnologije poskrbijo, da si lahko s Canonovimi daljnogledi jasno in podrobno ogledate vsako pero na krilu ptice.

Optična struktura daljnogleda se razlikuje od modela do modela, zato imajo lahko daljnogledi različno velika vidna polja, tudi če imajo isto razmerje povečave. Širina pogleda, ki ga vidite skozi daljnogled, se imenuje vidno polje. Za opazovanje ptic na širokem gozdnatem območju boste potrebovali daljnogled s širšim vidnim poljem.

• Resnično vidno polje

To je pogled skozi daljnogled, ki ga merimo od središča leče objektiva in je izražen v stopinjah (kotnih). Manjša ko je povečava daljnogleda, širše je resnično vidno polje. Večja ko je povečava, ožje je resnično vidno polje. Zaradi tega težko primerjamo resnično vidno polje enega daljnogleda z resničnim vidnim poljem daljnogleda z drugačno povečavo.

• Navidezno vidno polje

Ta vrednost temelji na izračunu, ki ga določa standard ISO 14132-1:2002, in predstavlja vidno polje, ki ga vidimo skozi daljnogled. Primerjamo ga lahko tudi med daljnogledi z različnimi povečavami. Na splošno velja, da navidezna vidna polja, večja od 60°, veljajo za široko vidno polje.

Svetlost se razlikuje od modela do modela. Svetlost je odvisna od cene in velikosti daljnogleda. Obstaja veliko stopenj svetlosti glede na različne potrebe.

• Izhodna zenica

Svetli krog, ki ga lahko vidimo, če si polje leče okularja ogledamo z razdalje približno 25 cm od oči, se imenuje izhodna zenica. Premer v milimetrih se imenuje odprtost zenice. Večja ko je izhodna zenica, svetlejšo sliko prikazuje daljnogled, svetlost pa je izražena s kvadratno vrednostjo odprtosti izhodne zenice.

Človeške zenice na svetlobi merijo največ 2–3 mm, izhodne zenice daljnogledov pa merijo približno 3 mm. Ponoči se naše zenice povečajo na približno 7 mm, zato je pri uporabi daljnogleda ponoči priporočljivo, da ima ta velike izhodne zenice. Vendar pa so takšni daljnogledi običajno veliki in težki.

• Razpoložljiva odprtost leče objektiva

Premer leče objektiva, skozi katero prehaja svetloba, se imenuje razpoložljiva odprtost leče objektiva. Če je povečava ista, velja naslednje: večja ko je razpoložljiva odprtost leče objektiva, svetlejša je slika, ki jo vidimo skozi daljnogled. Gre za enak učinek kot pri telefoto objektivu z zelo velikim premerom leče. Razmerje med temi tremi dejavniki je naslednje:

odprtost izhodne zenice = razpoložljiva odprtost leče objektiva/povečava.

Popoln daljnogled je tisti, pri katerem pozabite, da gledate skozi daljnogled. Če boste kupili daljnogled s širokim vidnim poljem in vrhunsko kakovostjo slike (pri kateri se pogled skozi daljnogled ne razlikuje posebej od pogleda s prostim očesom), boste lahko uživali v številnih prijetnih urah opazovanja. Nekateri ljudje zmotno menijo, da se morajo pri gledanju osredotočiti samo na sredino leče, zato ni pomembno, če je zunanji del zamegljen. Očesna mrežnica običajno projicira slike brez aberacije, zato možgani poskušajo prezreti zamegljene slike, ki jih vidijo oči. Če dlje časa poskušate prezreti zamegljene slike, lahko postanete zelo utrujeni ali pa vam postane celo slabo. Kakovost slike je zelo težko določiti samo na podlagi specifikacij. Najlažji in najzanesljivejši način je, da dejansko pogledate skozi daljnogled. Ko se odločate za nakup daljnogleda, upoštevajte naslednje smernice.

• Ali vidite samo eno sliko ali dve?

Daljnogledi uporabljajo dve vzporedni leči. Če pa leči med izdelavo daljnogleda nista popolnoma poravnani ali če je med prevozom prišlo do udarca, lahko pride do rahlega zamika. Če se to zgodi, boste videli dve sliki. Tudi če daljnogled nesete na popravilo, bosta leči zdrsnili že ob rahlem tresljaju. Priporočamo, da takšnega daljnogleda ne uporabljate.

• Ali je slika dovolj ostra?
  

Prepričajte se, da črke na oznakah ali tanke veje dreves vidite kristalno jasno. Prav tako zagotovite, da luči in zvezde, ki jih opazujete ponoči, niso zamegljene in da oblike niso popačene. Če sliko opazujete samo z enim daljnogledom, boste težko ocenili, ali je slika jasna ali ne. Poglejte skozi več daljnogledov in primerjajte rezultate.

• Ali je videti, kot da se barve prelivajo? Ali opazite razbarvanje?
  

Med opazovanjem belih predmetov se prikaže mavrični obroč. Ta pojav, ki se imenuje kromatična aberacija, povzroči slabšo kakovost slike in se pojavlja pri daljnogledih z večjimi zaslonkami in večjo povečavo. Zaradi premaza in različnih leč, ki se uporabljajo z daljnogledi, lahko pride tudi do sprememb barv. Skozi daljnogled poglejte belo sliko in preverite, kako bela je. Canon je za preprečevanje razbarvanja uvedel uporabo leč iz stekla z zelo nizko razpršitvijo (15X50 IS AW, 18X50 IS AW, 10x32 IS, 12x32 IS in 14x32 IS) iz serije objektivov EF, ki se ponaša z vrhunsko optično tehnologijo. Poleg tega premaz "super spectra" zagotavlja svetle in jasne slike.

• Ali je celotna slika jasna?

Obstaja več daljnogledov s širokim vidnim poljem, ki izpolnjujejo zahteve uporabnikov. Vendar pa so v določenih primerih daljnogledi "prisiljeni" v uporabo širšega vidnega polja, zaradi česar je kakovost slike okrog roba leče slabša. Do tega večinoma pride zaradi ukrivljenosti polja. Daljnogled usmerite v steno, osredotočite se na preprost predmet in poglejte, ali je slika v celoti jasna. Če je ukrivljenost polja velika, bodo robovi zamegljeni. Nakupa takšnega daljnogleda ne priporočamo. Canon za občutno zmanjšanje ukrivljenosti polja uporablja lečo z izravnalnikom polja in asferično lečo. Canonovi daljnogledi vedno poskrbijo za čudovite slike.

• Ali je slika popačena?

Včasih so pri gledanju skozi daljnogled navpične linije oken na stavbah ali opek okrog roba leče videti ukrivljene. To se imenuje popačenje. Ko je stopnja popačenja visoka, je popačen celoten predmet, poleg tega pa je med premikanjem daljnogleda videti, kot da predmet lebdi, zato je opazovanje zelo oteženo. Canon popačenje popravlja z uporabo zelo natančnih asferičnih leč.

• Odpravlja "tresljaje slike", ki so predstavljali veliko težavo pri uporabi daljnogledov. Uporablja najnaprednejši stabilizator slike.

  Skoraj vsakdo, ki je že kdaj uporabljal daljnogled za spremljanje športnih dogodkov ali koncertov, je izkusil močno tresenje slike, zaradi česar se zdi daljnogled neuporaben. Uporabniki kot težavo največkrat izpostavijo tresenje slike. Večja ko je povečava, močnejše je tresenje slike. Na splošno velja, da daljnogledov z več kot 10-kratno povečavo ne smemo uporabljati dlje časa. Včasih je bila najboljša rešitev uporaba stativa. Vendar pa stativi niso priročni in jih ne moremo uporabiti kjer koli. Čeprav za opazovanje ptic potrebujete daljnogled z več kot 10-kratno povečavo, je priporočljivo, da uporabite daljnogled z največ 7- ali 8-kratno povečavo, saj se morate veliko premikati.

Canon je prvi proizvajalec na svetu, ki je uporabil aktiven optični stabilizator slike za serijo s stabilizacijo slike. Optični sistem, ki ga upravlja mikroprocesor, izniči premike, zato so tresljaji roke odpravljeni. Tako tudi pri uporabi daljnogleda z več kot 10-kratno povečavo ne potrebujete stativa. Daljnogled lahko uporabite celo za gledanje iz premikajočega se vozila ali plovila.

• Široko vidno polje z vrhunsko kakovostjo slike. Uporablja dvojni izravnalnik polja.

• Lahki in vodoodporni: odlična izbira za uporabo na prostem.

Daljnoglede s tehnologijo stabilizacije slike trenutno prodajajo trije proizvajalci, med katerimi je tudi Canon.

• Vrsta z vrtljivo prizmo

Dve tipali zaznavata vodoravne in navpične tresljaje. Dve vrtljivi prizmi v levem in desnem teleskopu upravlja mikroprocesor za takojšnjo prilagoditev kota lomljenja vstopne svetlobe. Ta sistem uporabljajo Canonovi daljnogledi s stabilizacijo slike.

Prednosti: kompaktnost, lahkost; takojšen odziv po aktivaciji stabilizatorja slike (sistem se aktivira ob pritisku gumba); stabilna slika tudi med sledenjem. 

Pomanjkljivost: zahteva uporabo baterij.

• Vrsta z optičnim sistemom premikanja leče

Ta vrsta je podobna vrsti z vrtljivo prizmo, vendar pa pri tej vrsti tresljaje odpravljajo običajni elementi leče. Njihovo gibanje se upravlja v sistemu, kot je stabilizator slike iz Canonove palete objektivov EF.

Prednosti: večja jasnost in popravljanje večjih premikov, kot so zibanje plovila ali počasni premiki, ki nastajajo med dihanjem.

• Vrsta z žiroskopom

Na prizmo je nameščen hiter žiroskop, ki ga poganja motor. Slika bo stabilna ne glede na tresljaje daljnogleda. Ta sistem uporabljata modela Stabiscope S1240 in S1640 znamke Fujinon.

Prednost: izjemna odpornost na močne tresljaje ali premike. Pomanjkljivosti: enominutni zamik ob zaganjanju motorja z 12.000 vrt./min; daljnogledi so lahko težki; ta sistem ne razlikuje med tresljaji in sledenjem, zato slika med sledenjem ni stabilna; zahteva uporabo baterij.

• Mehanična vrsta

Sistem prizem je povezan s kardanskim stabilizacijskim sistemom, ki prepreči premikanje prizem kljub tresenju daljnogleda. Ta sistem uporablja daljnogled Zeiss 20x60S Professional.

Prednosti: ker gre za mehanični sistem, uporaba baterij ni potrebna; takojšen odziv po aktivaciji stabilizatorja slike (sistem se aktivira ob pritisku gumba).

Pomanjkljivosti: daljnogledi so lahko težki; ta sistem ne razlikuje med tresljaji in sledenjem, zato slika med sledenjem ni stabilna.