Od spalnega naselja do koralnega grebena

Če poznate London, ste verjetno že slišali za linijo Northern Line. Kot del znamenite londonske podzemne železnice poteka vse od najsevernejše točke Londona pa vse do juga, konča pa se v četrti Morden. Lahko bi rekli, da je Morden med londonskimi predmestji precej neizstopajoč – bolj miren, poln družinskih domov in zelenih površin. Ni pa znan po potapljanju, sinjem nebu in tropskem podnebju. Kako je torej Morden dom skrivnosti koralnih grebenov?

Skrita na industrijski coni, v skladišču, polnem opreme, majhna ekipa izjemnih ljudi ustvarja nekaj resnično veličastnega. Odkrili so, kako umetno uskladiti sile narave in sprožiti razmnoževanje koral – dogodek parjenja, ki je hkrati vir občudovanja zaradi svoje osupljive lepote in velika frustracija za znanstvenike zaradi navidezno naključnih pojavov. Tukaj v zatemnjenih sobah stoji več deset akvarijev in korit, povezanih s sistemi, ki uravnavajo njihovo okolje – temperaturo, obdobje osvetljenosti, lunin cikel, prehrano – ter fotoaparati Canon, ki spremljajo njihov napredek skozi dneve, tedne in mesece.

Skupaj spremljajo in sprožajo predvidljive dogodke drstenja pogosteje kot sama narava. In ko izveste, da korale pogosto imenujejo »deževni gozd morja«, lažje razumete, zakaj je to delo ne le čarobno, ampak nujno. V sodelovanju z družbo Canon lahko zdaj uporabljajo širok nabor profesionalne fotografske opreme – fotoaparate in različne objektive – da ustvarijo edinstveno vizualno enciklopedijo razmnoževanja koral, kakršne še ni bilo.

Organizacija Coral Spawning International (prej Coral Spawning Lab), zamisel morskega biologa dr. Jamieja Craggsa, skrbnika koralnih grebenov in strokovnjaka za akvaristiko, Vincenta Thomasa ter profesorja vodne biologije, dr. Michaela Sweeta, je poslovni del raziskovalnega projekta, ki je nastajal skozi vse Jamiejevo odraslo življenje. Toda šele po desetletju poskusov razvozlavanja skrivnosti drstenja koral je naletel na trenutek »Eureka!«, ki je postal izvorna zgodba laboratorija – in ni bil niti blizu oceana, ko se je to zgodilo.

»Potapljaško podjetje na Fidžiju je objavilo tvit: 'Čez dva dni pridite in se potopite ter si oglejte drstenje koral!'« se spominja. In kako so vedeli? »Ta tvit mi je dal trenutek, ki sem ga lahko uporabil, da sem začel raziskovati okoljske parametre,« pojasnjuje. »Ker smo imeli datum, smo jih lahko rekonstruirali in ugotovili, kdaj je bil lunarni cikel. Lahko smo začeli pridobivati podatke z grebena.« V enem letu so Jamie, Mike in ekipa londonskega muzeja Horniman Museum and Gardens dosegli prvo predvidljivo množično drstenje koral na svetu v povsem zaprtem sistemu.

Morda bi pričakovali, da bodo mehanizmi te neverjetne skrivnosti strogo varovana skrivnost, a ni tako. Ekipa je omogočila, da so raziskave odprtokodne, kar omogoča vsakomur, kjer koli na svetu, da jih uporabi za obnovo lokalnih grebenov ali kot osnovo za nadaljnje raziskave. Pravzaprav Mike pravi: »To je res pomemben del celotnega procesa. Želimo pustiti pečat, želimo prispevati svoj delež, da bodo grebeni preživeli za prihodnje generacije.« Hitro so ugotovili, da je za obnovitvene projekte sicer veliko zanimanja, vendar jih hkrati tudi prosijo za podporo. To je vključevalo številne prošnje, naj ekipa zagotovi orodja in strokovno znanje, potrebno za zagon teh projektov, kar je hitro postalo nevzdržno.

Zato so razmišljali o komercializaciji koncepta. Kmalu so proizvajali in pošiljali ogromno število »zapakiranih laboratorijev«, ki so omogočali enostavno namestitev in uporabo na lokacijah po vsem svetu – seveda s strokovno tehnično podporo Jamieja, Vincea in Mika. »Vince in jaz imava skupaj 55 let izkušenj z vzdrževanjem morskih akvarijev, Mike pa že 20 let razvija vrhunsko znanost,« pojasnjuje Jamie. »To je popolna kombinacija, imamo široko znanje, ne le o gradnji akvarija, ampak tudi o razumevanju vseh podrobnosti, kako ga uspešno upravljati. Menim, da je to res naša edinstvena prodajna lastnost in razlog, zakaj nas ljudje poiščejo. Ker želijo našo podporo, da bi lahko uspeli.«

Ko se podjetje širi, napreduje tudi tehnologija, Jamie pa vleče vzporednice s proizvodnimi metodologijami, kjer je mogoče vsak del procesa ponovno pregledati, izboljšati, prilagoditi in razviti, ko so na voljo nove informacije in orodja. Na primer, zasnovali so tudi nova korita v obliki črke V, ki jih je mogoče povezati (»kot igrače Meccano,« se pošali Jamie) in razširiti glede na potrebe zmogljivosti. Dodatne elemente je mogoče nato po potrebi priključiti za dosego različnih ciljev. »V podjetju s sedežem v San Franciscu razmišljajo o izdelavi ogrodja z robotsko roko, ki bi avtomatizirala številne procese, kot so hranjenje, sifoniranje in čiščenje 24 ur na dan, vse dni v tednu,« pojasnjuje. »Seveda lahko integrira tudi fotografijo,« doda Vince. »Lahko bi fotografirali vsako koralo in to dokumentirali skozi daljše obdobje.«

En dvometrski pladenj, ki vsebuje 1260 koral, predstavlja ogromno priložnost za fotografiranje in potencial za zbiranje podatkov. To je pomembno, saj v bistvu ustvarja ogromno in celovito bazo podatkov o dejavnosti koral, ki jo je mogoče uporabiti za optimizacijo procesa rasti. Kot si lahko predstavljate, je makro leča zanje nepogrešljiva pri spremljanju razvoja koral, saj lahko z rednim fotografiranjem vsakega novega koralnega čepa ob določenih časih sledijo stopnji smrtnosti, poleg tega pa lahko začnejo izračunavati površino vsakega kosa korale, ker vse začnejo pri standardizirani velikosti. »Tako lahko začnemo ocenjevati pretoke, režim hranjenja, jakost svetlobe, različne potrebne rastlinojede vrste – kaj deluje, kaj ne,« pojasnjuje Vince. »Poskušamo posnemati naravo, a imamo veliko več nadzora.«

»Če fotoaparat pritrdimo na fluorescentni mikroskop, lahko na različnih stopnjah uporabimo različne fluorescentne označevalce,« doda Jamie. »V bistvu smo dokumentirali različne embriološke faze in vse te prispevajo k podatkom, ki so vključeni v raziskovalne članke, ki jih objavljamo.« V tem smislu je njegova fotografska oprema pogosto pritrjena na mikroskope in sterilno opremo, kjer zajema časovno pospešene posnetke in še več. Postala je nepogrešljiv sestavni del laboratorijske opreme ekipe in jim, kar je prav tako pomembno, omogoča, da zgodbo svojega dela delijo na svetovni ravni.

Njihovo delo in natančna dokumentacija vsakega koraka procesa sta ključna za razumevanje in obnovo koralnih grebenov po vsem svetu, ki trenutno trpijo zaradi številnih človekovih vplivov. Podnebne spremembe, zakisanje oceanov, onesnaženje, prekomerni ribolov in celo fizična škoda prispevajo k izčrpavanju dragocenih grebenov, ki sodijo med najbolj raznolike ekosisteme na svetu. A to je le polovica zgodbe. Združeni narodi navajajo, da koralni grebeni vsako leto zagotavljajo do 2,7 bilijona dolarjev v storitvah, med katerimi so ključna naravna infrastruktura, ki ščiti vsa vedno bolj ranljiva obalna območja pred nevihtami in poplavami, varnost preskrbe s hrano za ranljivo prebivalstvo, prihodki od turizma in celo surovine za zdravila, ki rešujejo življenja. Potreba po njihovi obnovi je očitna.

»Res pa je, da če ne bi bilo podnebnih sprememb, nam ne bi bilo treba početi ničesar od tega.« In zagotovo s postopki obnove ne bomo ponovno zgradili svetovnih koralnih grebenov,« pravi Mike. »Vemo, da je to dejstvo, ker je obseg ogromen. Toda tisto, kar lahko storimo, je, da poskušamo pridobiti dovolj časa.« Kot primer navaja otok Palav, kjer se koralni grebeni lahko počasi obnovijo po beljenju (ko povišanje temperature povzroči, da korale pobelijo in izgubijo vir energije ter hrane) in tudi se, saj je otok naravno izoliran in ni izpostavljen prelovu ali človeškim patogenom. »Obnova pomeni, da koralam ponudimo pomoč in spodbudimo proces njihovega okrevanja.«

Da bi v celoti razumeli delo organizacije Coral Spawning International, se moramo vrniti k osnovam razmnoževanja. Drstenje je trenutek, ko kolonije koral sprostijo veliko jajčec in spermijev v vodo. Opazovanje tega je osupljivo, Jamie pa to opiše kot »živo svetilko iz lave«. Ta jajčeca in spermiji plavajo, da se srečajo, naravno oplodijo, da nastanejo ličinke, ki nato plavajo v oceanskih tokovih, dokler se ne pritrdijo na skalo ali drugo koralno strukturo. Ličinke nato doživijo preobrazbo v korale, ki jih poznamo. Vendar pa Jamie in njegova ekipa ta jajčeca in spermije zberejo v posebnih posodah in jih prenesejo v laboratorij. Tukaj poteka nekakšen postopek umetne oploditve pri koralah in po nekaj dneh se razvijejo nove ličinke koral »iz epruvete«. Te se nato vrnejo v akvarij, kjer rastejo.

Eden od razlogov za ta proces je, da ekipam omogoči preučevanje reproduktivne dejavnosti in zagotavljanje genetske raznolikosti koral, kar jih bo v prihodnosti naredilo bolj odporne. Jamie pojasnjuje: »Pri dogodkih beljenja boste vedno imeli posamezne korale, ki se ne belijo nujno. Torej so po svoji genetiki že odporne. Če pa so preživele kolonije na nasprotnih straneh otoka, se nikoli ne bodo razmnoževale brez posredovanja. Tako lahko ta dva združimo v laboratoriju in ustvarimo naslednjo generacijo. Lahko tudi selektivno vzrejamo iz teh posameznikov. Tako so potomci, ki jih ustvarjate, bolj odporni na podnebne spremembe.« Toda isti okoljski dejavniki pomenijo tudi, da organizacija Coral Spawning International tekmuje s časom. »Verjetno imamo časovno okno največ osmih let,« pojasnjuje Mike. »Če do takrat ne dosežemo velikega vpliva, je morda že prepozno.«

V partnerstvu z družbo Canon ekipa Coral Spawning International uporablja najsodobnejše fotoaparate in objektive za dokumentiranje tega izjemnega dela. To so orodja, ki jim bodo pomagala navdihniti amaterske akvariste, aktiviste za varstvo narave in skupnost morskih biologov ter hkrati ustvariti zgodbo, ki lahko seže onkraj strokovnih skupnosti. Ker ko nekaj v enaki meri fascinira in izobražuje, pritegne pozornost sveta – in pogosto tudi sproži ukrepanje. In čeprav so občinstva morda drugačna, je vizualna zgodba enaka: močna zgodba o čudenju, nujnosti in upanju, ki zadene v živo, ne glede na to, ali je ta dom Južni Pacifik ... ali južni London.