Oči otoka: Christopher Mahoune in budni varuhi otoka Cousin.

Obstajajo takšne in drugačne službe. Vsako jutro Christopher Mahoune vzame svoj fotoaparat in daljnogled, tako kot večina izmed nas vzame torbo za prenosnik, nato pa se odpravi v »pisarno«, kakršne še ni bilo, v okolje, ki bi ga večina izmed nas občudovala. Toda niti enega trenutka ne jemlje za samoumevnega. »Sem sem prišel leta 2011, ko sem bil star 20 let, in se zaljubil v delo, v otok in v preprostost tukaj,« pravi. »Od takrat sem tukaj – to je kraj, kjer se počutim kot doma.«

Če še niste uganili, Christopher dela za Nature Seychelles kot glavni varuh Naravnega rezervata otoka Cousin, ki je tako zaščiten, da se mu lahko približajo le plovila dobrodelne organizacije. Gre za ukrep, sprejet za preprečevanje invazivnih škodljivcev in ohranjanje domače biotske raznovrstnosti otoka, po dolgih letih, ko je otok služil kot plantaža. V tem času so bile uvedene invazivne in škodljive vrste, otok pa je potreboval več desetletij, da si je opomogel. To je nekaj, česar ne smejo več tvegati, in varovanje pred grožnjami je ena najpomembnejših prioritet ohranjanja.

Če bi torej obiskali Christopherja in njegove sodelavce na enem od njihovih priljubljenih vodenih ogledov po otoku, bi morali prestopiti s svojega čolna na njihovega – nekoliko stran od otoka – in nato pristati na obali. Vendar bi se vsekakor splačalo. »Naš čoln pridrvi s polno hitrostjo na plažo, kar je lahko zelo vznemirljivo in obenem osupljivo,« priznava. »Ko pa boste na otoku, boste takoj opazili veliko ptic, ki letijo naokoli. V času gnezdenja lahko opazite želvo, ki se odpravlja proti morju – če imate veliko srečo, celo želvje mladiče.«

Ob popoldnevih, ko se turistični in izobraževalni ogledi končajo, Christopher in njegova ekipa ostanejo in spremljajo ter varujejo floro in favno otoka Cousin. Gre za delo, ki zahteva tako praktičen kot tudi bolj nevsiljiv pristop, pri čemer njihovi fotoaparati Canon (EOS R5 Mark II in Canon EOS R50) ter daljnogledi 18x50 IS All Weather igrajo zelo pomembno vlogo. »To je naravni rezervat, zato je treba vse opraviti naravno,« pojasnjuje Christopher. »Le v nekaj primerih lahko posredujemo. Na primer, včasih se samci želv velikank med seboj spopadejo in prevrnejo drug drugega – skoraj nemogoče je, da bi se sami postavili pokonci, zato posredujemo. In ker smo na zavarovanem morskem območju, uporabljamo daljnoglede za opazovanje, da zagotovimo, da v naših vodah ni nikogar, ki tam ne bi smel biti.«

V preostalem času vzdržujejo primerno razdaljo in kar najmanj motijo prostoživeče živali otoka. Razen če gre za naravovarstvene namene, kot so obročkanje ptic ali spremljanje želv. Prav tako poskrbijo, da so vsi varni, zdravi in živijo čim bolje. »Med spremljanjem nam zmogljiv daljnogled delo močno olajša. Na primer, vse sejšelske sračje taščice – ena najredkejših vrst ptic na svetu – imajo na nogah obročke z edinstveno številko in barvno kodo. Ne moremo se preveč pribliožati, da bi jih preverili, moramo pa biti natančni.«

Kot ogrožena vrsta je ključno razumeti, koliko jih je na otoku in v kakšnem zdravstvenem stanju so. Obstajajo pa tudi drobni znaki, na katere so pozorni Christopher in njegova ekipa. »Morda malo prekopljemo tla, da pridejo dol in iščejo žuželke za hrano,« pojasnjuje. »Če jih poberejo, ne da bi jih pogoltnile, vemo, da nekje hranijo mladiča, in jih lahko spremljamo ter ga hitro najdemo in obročkamo, še preden zapusti gnezdo.«

Ekipa spremlja tudi gnezdilnice za sračje taščice, ki so bile uvedene na otoku Cousin, in preverja, ali se jajca inkubirajo ali pa so gnezdilnice zasedli celo kakšni preračunljivi gekoni. Včasih med obhodi Christopher in njegova ekipa naletijo na redke in neverjetne dogodke, pri enem izmed njih pa je bil še posebej navdušen, ko ga je uspel ujeti v objektiv. »Na tem otoku delam že več kot trinajst let, vendar sem šele pred nekaj meseci prvič videl pravkar izvaljenega mladiča belorepega tropika,« se spominja. »Mladiče pogosto vidimo, vendar nikoli na tak način, seveda pa je mati zelo zaščitniška. Če ne bi imel objektiva RF 100–500 mm F4.5-7.1 L IS USM, bi se moral približati, starš pa bi mladiča skril. Namesto tega mi je uspelo narediti res lep posnetek. To je bil redek trenutek.«

Ta drobni čudež in številne druge radodarno deli vodja komunikacij organizacije Nature Seychelles, Liz Mwambui, in takšne zgodbe so ključne za način delovanja organizacije Nature Seychelles. Fotografije in videoposnetki, ki jih vsak dan posnamejo, ne privabljajo le potencialnih obiskovalcev Sejšelov, temveč dobrodelno organizacijo povezujejo s širšo znanstveno in naravovarstveno skupnostjo, podpirajo zbiranje sredstev in medijem prinašajo najnovejše vznemirljive novice.

»Ujeti moramo preproste stvari in redke trenutke, ki jih ljudje od zunaj običajno ne vidijo,« dodaja Christopher. To je lahko osupljivih 80.000 parov ptic vrste Anous tenuirostris, ki na otoku gnezdijo od marca do oktobra. Ali pa najbolj znan prebivalec otoka – želva velikanka, ki jo domačini ljubkovalno imenujejo »George«, in tam živi že več kot 160 let. Da ne omenjam famozne ptice Acrocephalus sechellensis – izjemnega uspeha na področju varstva narave in razloga, da je otok Cousin sploh postal posebni rezervat. Ni čudno, da so Christopherju in vsem njegovim sodelavcem pri organizaciji Nature Seychelles življenja vseh teh dragocenih bitij pri srcu. Še bolj pa se zavedajo, da je otok na prvem mestu. »To je dom ptic, in vsi smo le gostje – tudi varuhi,« pravi. »Biti del tega je preprosto privilegij.«

Spremljajte napredek našega dela s Coral Spawning International in Nature Seychelles tukaj na OGLED.