Richard Walch, ki se ukvarja s fotografiranjem ekstremnih športov, je navdušen, ko visi iz helikopterja in ko nežno ubira zavoje po smučišču – vse za izjemno srčne in razburljive fotografije. Njegova strast do fotografije se je rodila med deskanjem na snegu s prijatelji in je še danes tako burna, kot je bila, ko je pri 16. letih objavil svojo prvo fotografijo v časopisu.
Razkril nam je svoj ustvarjalni pristop, svojo zgodbo o najboljšem posnetku in kje najde navdih.
S fotografijo se profesionalno ukvarjate že od svojega 16. leta. Kako ste odkrili svojo strast do fotografije?
»Strast do fotografije se je pojavila po srečnem naključju, ko sem se vpisal na drugo šolo, v kateri so imeli profesionalno temnico. V njej sem preživel kar veliko časa, kar ni bilo ravno dobro za moje ocene, je bilo pa to zelo dobro za mojo fotografijo. V svet fotografije sem vstopil s fotoaparatom Canon EOS-1N, sedaj pa uporabljamCanon EOS-1D X Mark II. Takrat sem ves svoj prosti čas med vikendi preživljal v gorah in deskal na snegu. Moja prvotna zamisel je bila, da postanem sponzorirani deskar na snegu, vendar, če vam povem po pravici, nisem bil dovolj dober. Rekel sem si: ‘Če ne uspem pridobiti sponzorja, bom fotografiral svoje prijatelje, ki so res dobri.’«
Kaj je najtežje pri fotografiranju zimskih športov?
»Vse se vrti okrog organizacije in priprave na posnetek. Sam nimam strokovne izobrazbe iz področja fotografije, sem pa storil vse možne napake, ki obstajajo – vendar sem si prizadeval, da jih naredim samo enkrat. Ena od najtežjih učnih preizkušenj je bila, ko sem odpotoval v kanadsko mesto Whistler. Cel teden sem fotografiral s filmi, nato sem se odpravil v laboratorij v Vancouvru in na mizo postavil 10 zavitkov filma. Ko sem jih prejel nazaj, so bile vse fotografije premalo osvetljene, saj sem fotoaparat pomotoma nastavil na stopnjo –3. Vse čudovite fotografije so bile uničene, saj so bile tri stopnje pretemne. Pri analognih posnetkih ni bilo možnosti naknadnega retuširanja. Takšno napako storiš samo enkrat.«
Kako se pripravljate na fotografiranje?
»Veliko pozornosti namenim temu, kako priti na mesto, do katerega želim priti, kako poskrbeti za ustrezno varnost in kako se pripraviti na posnetek. Pri delu v naravi, v gorah ali ko le želiš posneti selfi, je treba biti oprezen. Biti moraš pozoren, opazovati stvari, ki jih počneš, in nato poprijeti fotoaparat in ujeti posnetek.«
"Nimam strokovne izobrazbe iz področja fotografije, sem pa storil vse možne napake, ki obstajajo – vendar sem si prizadeval, da jih naredim samo enkrat."
Včasih se znajdete na precej negotovih mestih. Ali nam lahko zaupate, kateri je bil vaš najbolj vznemirljiv posnetek zimskega športa, ki vam ga je uspelo ujeti v objektiv fotoaparata?
»Odkar sem začel fotografirati zimske športe in deskanje na snegu, sem si želel odpotovati na Aljasko. Vendar ne moreš kar iti tja in se prepustiti toku, biti moraš del res majhne ekipe. Na Aljasko sem odpotoval z najboljšimi smučarji v Evropi, s skupino imenovano Legs of Steel. Odpravili smo se v mesto Haines, najboljši kraj za smučanje prostega sloga na Aljaski. Sneg se oprijema na skoraj navpične stene (glej spodnjo sliko), tako da lahko smučaš na tako strmem terenu, ki ga ne najdeš nikjer drugje na svetu. Veliko je na kocki, saj športniki vložijo med 10.000 in 15.000 € za morda šest do največ deset spustov. Zato moraš paziti, da ujameš posnetke, ko si v helikopterju z odprtimi vrati. Uspelo nam je. Vsak je izvedel svoje akrobacije in nihče se ni poškodoval.«