Spoznajte »iskalca geometrije«, Daniela Ruedo in Anno Devís.

Fotografija Anna in Daniel

© Francesc Planes

Pridružite se nam pri klepetu z arhitekturnima fotografoma Anno Devís in Danielom Ruedo.

Odkrijte, kaj se skriva za njunim domiselnim in abstraktnim pripovedovanjem zgodb ter kako je ljubezen do zgradb in potovanja iz njiju naredila zvezdi Instagrama.

Kako se je za vaju vse skupaj začelo? Kaj vaju je pripeljalo v fotografijo?

D: Med odraščanjem sem bil doma ves čas obdan s fotoaparati, tako da sem s fotografijo lahko začel eksperimentirati že v mladih letih. Učil sem se s poskusi in napakami, že od nekdaj pa sem posnete fotografije tudi rad objavljal na spletnih mestih, kot sta MySpace in Flickr. Tako sem laže ugotovil, kakšen osebni slog razvijam, saj sem med objavljenimi fotografijami počasi zaznal neko tematiko.

A: Sem edinka, zato sem vedno iskala ustvarjalne načine, s katerimi bi se zaposlila. Ko sem se malce naveličala slikanja, sem začela podobe ustvarjati s fotografijo in tako sem kmalu spoznala, da lahko s fotoaparatom počnem še veliko več.

Arhitektura je, seveda, v vaših slikah močno zastopana. Kolikšen vpliv pa je imela na vajin slog fotografiranja?

D: No, oba sva arhitekta, zato se nama zdijo vsi vidiki arhitekture zanimivi in mikavni. Do arhitekture gojiva strast, ni pa nujno, da bodo najine fotografije cenili tudi ljudje, ki niso arhitekti ali oblikovalci. Prav zato rada ustvarjava fotografije, ki izražajo nekakšno naivnost ali igrivost in, najpomembneje, povedo neko zgodbo.

Anna-ob-stavbi

© Daniel Rueda in Anna Devis

V vajini fotografiji nam je zelo všeč človeški element. Kakšne zgodbe skušata s tem povedati?

D: Ko fotografiraš arhitekturo, je zelo pomembno, da podaš nek občutek za merilo, in prav tu se je vse skupaj začelo. Potem sva začela preskušati prikazovanje človeškega elementa na bolj abstrakten način. Če merilo ali enoličnost stavbe abstrahiramo na naiven, človeški način, lahko med gledalcem in arhitekturo do neke mere ustvarimo empatijo.

A: Vse, kar ustvariva, skušava prikazati na čim bolj minimalističen, a še vedno domiseln način. Najbrž bi lahko rekli, da je to postal najin pripovedovalni slog, domiselni minimalizem. Najino strast želiva z drugimi deliti na preproste in lepe načine, ki jih lahko vsi razumejo in cenijo. Pomembno je, da je vse dostopno.

Vajine zgodbe so prav pikolovsko dodelane. Kako se pripravita na posamezen posnetek?

D: Jaz sem bolj perfekcionist. Nenehno tuhtam, kako bi zajel posnetek. Tuhtam o nastavitvi ISO, o tem, ali so sloji popolni in podobno. Anna je bolj ustvarjalna. Manj jo zanimajo številke, k vsemu pristopi na inteligentnejši način, s konceptualnega vidika. Mislim, da so najine fotografije tako uspešne, ker sva si tako različna.

A: Doma že pred samim potovanjem načrtujeva približno 90 odstotkov posnetkov. Vse, kar ustvariva, nastane na podlagi nečesa, kar sva si že prej zamislila. Vselej veva, katere pripomočke bova za posamezen posnetek potrebovala. Nekateri elementi so sicer bolj spontani, a kljub temu vedno potujeva po vnaprej pripravljenem načrtu.

Vama je kateri od posnetkov, ki sta jih skupaj ustvarila, najljubši?

A: Prepričana sva, da najboljši posnetek šele pride. Sicer pa so nama vedno najbolj všeč najnovejši posnetki, saj se nama zdi, da se nenehno učiva in izboljšujeva.

D: V ustvarjanje sleherne fotografije je vloženega zelo veliko časa, načrtovanja in tudi neuspehov. Ko končno posnameš posnetek, ki si si ga želel in ga lahko deliš z drugimi, hipoma postane tvoj novi najljubši. Saj si ne moreš pomagati, to bo vedno posnetek, ki ti je v tistem trenutku najbolj blizu.

Anna-z-dežnikom

© Daniel Rueda in Anna Devis

Kaj pa najljubša lokacija?

D: Kar nekaj jih je, nekaj jih je na Instagramu precej slovitih, na primer La Muralla Roja. To je ogromen labirint iz čudovitih pastelnih barv, ki se nahaja prav v Španiji, v Calpeu. Na žalost je to zasebna stanovanjska stavba, v katero dandanes ni več dostopa.

A: Spet druge lokacije so preprosto dobro skriti dragulji sredi mesta, ki kar čakajo na to, da jih odkriješ, na primer L'Atrium de Jussieu. Pisana stavba Univerze Pierra in Marie Curie, ki sva jo šele pred kratkim odkrila med potjo v Pariz.

Anna-z-oranžnim-klobukom

© Daniel Rueda in Anna Devis

S kakšnim nasvetom bi postregla nekomu, ki si to poletje želi zajeti prvo mestno zgodbo?

A: Mislim, da je najbolje, da raziskujete kraje, ki niso omenjeni v vodnikih. V bližini glavnih turističnih znamenitosti ne boste našli ničesar, česar ni še nihče poprej opazil, zato se že pred odhodom lotite raziskave, da ugotovite, kje se skrivajo zanimivejši kraji. Tam boste posneli najlepše fotografije.

D: In naj bodo čim bolj preproste!

To je dober nasvet! Za konec, kaj je naslednja točka na vajinem obzorju?

D: Za začetek želiva letos začeti prodajati lastne natisnjene fotografije. Ljudje naju že dolgo prosijo za nakup najinih slik in mislim, da je zdaj skrajnji čas za to. Zelo se veseliva tudi sodelovanja na vznemirljivih projektih z različnimi znamkami, vendar se ves čas dogaja toliko stvari, da preprosto ne veva, kje začeti. Poleg tega sva pred kratkim prispela iz Los Angelesa. Niti dobro se še nisva navadila na časovno razliko, ko morava spet začeti pakirati. Čez nekaj dni vodiva delavnico na Dunaju. Takoj nato bova obiskala še Amsterdam, zato ... lahko od naju pričakujete še več zgodb!

Sledite zgodbi Daniela in Anne na Instagramu

Danielova in Annina torba z opremo

Fotoaparati:

Canon EOS 5D Mark III

Canon EOS M6

Objektiv:

Canon TS-E 24mm f/3.5L II

Tiskalnik:

Canon PIXMA PRO-10S

Odgovori so bili predelani za večjo jasnost in lažje sledenje zgodbi.



Zasluge za intervju: napisala Donna Williams