FOTOGRAFIRANJE HRANE
Kako postati vpliven na področju kulinarike
Namigi za fotografiranje hrane Instagramove vplivnice in Canonove ambasadorke Yasmin AlBatoul.
Kulinarični fotograf
Spoznajte kulinaričnega fotografa Mika Tsanga, ki zajema slastne fotografije v gibanju.
Mike Tsang pripoveduje o svoji strasti – fotografiranju zamrznjenega gibanja in hrane
avtorja Mike Tsang
Slike v gibanju so bile od nekdaj strast Mika Tsanga. Njegova ljubezen do hrane pa ga je pripeljala do edinstvene perspektive v gurmanski fotografiji.
Klepetali smo s prerokom Instagrama o njegovih slastnih dinamičnih zgodbah.
Povejte nam več o sebi, Mike. Kako ste se začeli ukvarjati s fotografijo?
Med odraščanjem sem veliko uporabljal fotoaparate za enkratno uporabo. Doma smo vedno fotografirali naše dogodivščine, fotografije pa smo skrbno shranili v albume. Spomnim se, ko sem dobil svoj lasten fotoaparat. Skrbelo me je za vsako zajeto fotografijo, saj sem z enim filmom lahko posnel le 25 slik. Fotografijo sem zajel samo, če sem bil prepričan, da imam pred sabo popoln posnetek.
Svoj prvi fotoaparat DSLR sem kupil pri 25. letih. Z njim sem dokumentiral svoje vsakodnevne dogodke, ustvarjal spomine in prikazoval drugim svoj pogled na svet. S prijatelji smo hodili na fotografske dogodivščine. Iskali smo zapuščene stavbe ter več ur zajemali majhne podrobnosti in teksture urbanega prizorišča.
Rad iščem lepoto na nepričakovanih krajih in nato to delim s svetom.
"Življenje se odvija tako hitro ... ko mi je uspelo zamrzniti tisti trenutek in sem videl vse najmanjše podrobnosti, sem želel s tem tudi nadaljevati."
Pri svoji fotografiji se osredotočate na "zajemanje gibanja" hrane – od kod to zanimanje za gibanje in hrano?
Moji fotografski začetki niso bili povezani s hrano; raje sem fotografiral dogajanje na ulici in življenjske zgodbe. Fotografirati sem želel urbano plat Londona, najbolj me je privlačila temačnost zgradb.
S fotografiranjem hrane sem se začel ukvarjati šele, ko sem spoznal svoje dekle – ona obožuje hrano. Naučila me je vsega, kar vem o hrani. Takrat sem začel kombinirati ulično in kulinarično fotografijo.
Kot otrok sem užival v gibanju stvari. Izdeloval sem zgodbe iz premikajočih se sličic – niso bile najbolj smiselne, a so kljub temu vsebovale kratko zgodbo – na primer o fantu, ki spušča zmaja. Pomembno je bilo, da je bilo prisotno gibanje. Želel sem si službo, kjer bi lahko ustvarjal gibanje, zato sem postal grafični oblikovalec. Svojo izobrazbo sem prenesel v fotografijo. Rad fotografiram stvari, ki jih je težko zajeti, na primer zamrznitev časa.
Vaše zgodbe so videti povsem spontane – koliko načrtovanja je potrebnega za fotografiranje ene zgodbe?
Z dekletom se morava najprej odločiti, kje želiva jesti. Nato se odpraviva in fotografirava pot do restavracije ali stojnice s hrano, da ustvariva pravo vzdušje.
Vedno tudi posnamem film. Snemanje me navdihuje – v posnetkih opazim gibanje, ki ga pozneje poskušam zajeti v fotografiji. Od tam naprej se stvari odvijajo precej spontano. To je tudi zelo čutno delo. Vedno moraš slediti svojemu instinktu, da začutiš, kdaj je pravi trenutek za zajem fotografije.
Če se osredotočiva na vaš fotoaparat Canon EOS M5, katere načine in nastavitve uporabljate pri fotografiranju teh hitro minljivih kulinaričnih trenutkov?
Fotografiram v ročnem načinu. Zdi se mi, da na ta način najbolje nadzorujem svoje zgodbe. Nastavim si osvetlitev, hitrost zaklopa in zaslonko. Uporabljam obliko zapisa raw, da lahko slike prenesem v Lightroom in jih urejam, kakor želim. Moje zgodbe so pogosto videti nekoliko temačne, kar je verjetno posledica mojih začetkov v ulični fotografiji in vseh tistih zapuščenih stavbah.
Ko poskušam zamrzniti gibanje, fotografiram v ročnem načinu, nato pa preklopim v f/1,0, da se osredotočim na določen element. Pri nastavljanju hitrosti zaklopa in zaslonke preskušam različne nastavitve, dokler ne najdem popolne.
Na katero zgodbo ali zbirko zgodb ste najbolj ponosni?
Ena zgodba mi je še posebej pri srcu – takrat sem prvič osvojil neko novo tehniko. Bil sem v restavraciji Finks Salt & Sweet v severnem Londonu. Bil je čas kosila in osvetlitev je bila popolna. Pomislil sem: "Ali ne bi bilo super, če bi uspel zajeti pljusk kave v trenutku, ko vanjo prileti kocka sladkorja?" Fotografijo sem posnel že v prvem poskusu in počutil sem se kot pravi zmagovalec! Življenje se odvija tako hitro ... ko mi je uspelo zamrzniti tisti trenutek in sem videl vse najmanjše podrobnosti, sem želel s tem tudi nadaljevati.
Navdušili ste nas nad vsemi prihajajočimi kulinaričnimi festivali – kako je videti vaš koledar?
Pred kratkim sem obiskal Market Hall, novo tržnico v kraju Fulham Broadway. Ta je prva od treh tržnic, ki bodo kmalu odprte. Tržnica s pridihom Vzhoda ponuja večinoma azijsko ulično hrano in ima na voljo veliko sedišč. Ta tržnica je popolna priložnost, da kupim čudovito jed, se usedem in začnem fotografirati.
Lani sem bil na festivalu Meatopia, kjer znani kuharji pripravljajo meso na odprtih ognjiščih. Obiskati ga želim tudi letos. Vsekakor bo zelo zanimivo. Večina kuharjev pripravlja in kuha hrano naravnost pred tvojimi očmi, zato je na voljo veliko priložnosti za fotografiranje gibanja.
To poletje nameravam obiskati tudi festival Cheese Street. Sir je odlično živilo za fotografiranje gibanja (vsi smo že videli slike razvlečenega stopljenega sira na pici ali vabljivih toplih sendvičev).
Katero opremo poleg fotoaparata Canon EOS M5 in katere platforme uporabljate za objavo svojih zgodb?
Zgodbe največ delim prek Instagrama, saj lahko tam uporabim ustrezne ključnike, da se povežem z drugimi fotografi in ljubitelji kulinarike. Poleg tega si lahko na Instagramu ogledam tudi, kaj počnejo drugi in odkrijem nove kulinarične dogodke.
Glede opreme – moj fotoaparat Canon EOS 2000D je odličen za fotografiranje na terenu. Za bolj zahtevne posnetke uporabim stativ. Včasih uporabim tudi dodatno osvetlitev (vendar pred tem vedno opozorim osebje restavracije), seveda pa potrebujem tudi nadomestne baterije. Vedno, ampak res vedno, imejte pri roki nadomestno baterijo.
Fotografirali ste že ogromno hrane – katero pa najraje pojeste?
Težko vprašanje. Zelo rad imam azijsko hrano, kar koli z rižem ali rezanci. Pred kratkim sem bil na Japonskem, kjer sem se zaljubil v njihovo kuhinjo, na primer v suši in ramen. Velik del njihove kulture je povezan s hrano. Za pripravo hrane si vzamejo veliko časa in to ljubezen do hrane občutiš v njihovih jedeh.
S čim se želite ukvarjati v prihodnosti in kakšen razvoj pričakujete na področju dinamične kulinarične fotografije?
Pri fotografiranju želim postati drznejši, morda bi preskusil metanje hrane v zrak ter fotografiranje naravnega gibanja in padanja živil.
Še vedno se učim in vedno obstajajo možnosti za napredek. Prehodi mojih posnetkov še vedno niso dovolj mehki, zato je to ena mojih večjih lekcij. Vaja dela mojstra. Od svoje prve zgodbe do teh najnovejših sem prehodil dolgo pot. Prepričan sem, da se bo moja fotografija naravno razvijala v smeri novih tehnik in prejetih namigov.
Napisala Sasha Newbury