Izboljšajte kompozicijo svojih fotografij

Ena lepših stvari pri fotografiranju je širok razpon ustvarjalne svobode in čustvenega izražanja. Zato se morda zdi nekoliko omejujoče govoriti o upoštevanju pravil za fotografsko kompozicijo. Toda z upoštevanjem nekaterih preprostih načel za kompozicijo lahko kar najbolje izkoristite subjekt in prizore predstavite svetu tako, kot si resnično želite, da bi jih videli tudi drugi.

Ko se boste naučili osnov kompozicije in postavljanja prizorov, jih boste začeli uporabljati brez razmišljanja, hkrati pa boste razvili tudi svoj slog in morda občasno celo prekršili "pravila".

Tukaj vam bomo predstavili 10 tehnik fotografske kompozicije ter si ogledali, kako vam vsaka pomaga uravnotežiti in razporediti elemente, da boste lahko vodili gledalčev pogled.

• Pravilo tretjin
• Izravnava
• Kadriranje
• Vodilne črte
• Snemanje iz različnih kotov
• Trikotniki
• Zlati rez
• Minimalizem in negativni prostor
• Upoštevajte platformo
• Prekršite pravila

Postavitev subjekta na sredino fotografije je v nekaterih primerih lahko učinkovita. Enostavni subjekti, kot so ljudje na portretih, kjer je osvetljen samo obraz, ozadje pa je mnogo temnejše, so zelo primerni za sredinsko kompozicijo. Toda asimetrične kompozicije bodo po drugi strani fotografijam vlile več življenja in dinamike. Če pri svojih fotografijah uporabite pravilo tretjin, tako da subjekt postavite na levo ali desno tretjino slike, bo fotografija običajno zanimivejša in privlačnejša.

Mnogi fotoaparati, vključno s fotoaparati sistema Canon EOS R, kot so EOS R50, EOS R10 in EOS R7, imajo možnost prikaza mreže 3 x 3 v iskalu in na zaslonu LCD na hrbtni strani. Uporabna kompozicijska tehnika je, da točko zanimanja postavite na eno od mest, kjer se križata vodoravna in navpična črta.

Hkrati so mrežne črte tudi dobrodošel način za preverjanje ravnosti horizonta. Mnogi fotoaparati lahko na zaslonu prikažejo elektronsko vodno tehtnico, ki se spremeni iz rdeče v zeleno, ko fotoaparat držite ravno. Nekateri Canonovi fotoaparati s sistemom stabilizacije slike v ohišju (IBIS), takšen je denimo EOS R7, imajo tudi funkcijo samodejne izravnave. Če je ta možnost vklopljena, se položaj slikovnega senzorja samodejno prilagodi, tako da je v primeru rahlo nagnjenega fotoaparata, fotografija poravnana.

Fotoaparata EOS R50 in EOS R7 imata funkcijo samodejne izravnave tudi v načinu Movie IS, ki tako lahko samodejno izravnava vodoravno nagnjene videoposnetke.

Seveda pa to ne pomeni, da morajo biti vsi posnetki izravnani. Fotoaparat lahko tudi zasučete in ustvarite zanimivo kompozicijo pod kotom. Ta namerni nagib ima v kinematografiji tudi svoje ime. Pogosto ga imenujemo nizozemski ali nemški kot, njegov namen pa je ustvarjanje napetosti ali zmedenosti. Vendar ga uporabljajte zmerno in pazite na dovolj veliko velikost kota, da ne bo videti, kot da gre za ponesrečen nagnjen posnetek. Če en posnetek nagnete v levo, poskusite naslednjega posneti z nagibom v desno. S tem lahko na primer prikažete napetost in vznemirljivost raziskovanja novega mesta. Hkrati je to odličen način, da v svoje slike vnesete več raznolikosti, učinek pa bo videti odlično tudi na natisnjenih fotografijah. Že v fotoaparatu lahko tudi spremenite razmerje stranic v kvadratno in vse skupaj še bolj poživite – kar nas nato pripelje do kadriranja in obrezovanja.

Ko fotografirate, razmišljajte o tem, kako želite kadrirati svoj subjekt. Uporaba okna ali vrat se lahko izkaže kot dobra izbira, saj okno ali vrata ustvarijo naravno obrobo in pomagajo usmeriti pozornost na prizor znotraj te obrobe. Uporabite lahko na primer okvir vrat hotela ali stanovanja ter z njim usmerite pogled na mesto. Najbolje je, če okno ali vrata odprete, saj se boste tako izognili odsevom na steklu.

Učinkovito kadriranje lahko ustvarite tudi tako, da fotografijo obrežete in na ta način izolirate elemente. S programom Canon Camera Connect prenesite slike iz fotoaparata v telefon, da jih uredite, ali pa urejanje opravite v računalniku s programom, kot je Canonov Digital Photo Professional. Dodatno lahko fotografije obrežete tudi, ko jih tiskate, in sicer z enim od Canonovih programov za tiskanje.

Vzemite si čas in eksperimentirajte z različnimi načini obrezovanja. Za fotografije pokrajine poskusite s panoramskim načinom obrezovanja, s katerim ustvarite široko sliko. Panoramski učinek lahko dosežete tudi, če natisnete več fotografij zaporedoma, če so le bile ustrezno posnete.

Linije so zelo močno kompozicijsko orodje preprosto zato, ker si instinktivno želimo ugotoviti, kam vodijo. Ko ste na poti, boste povsod videli črte – poti, reke, stene, ograje, železniške proge ali cestne oznake – ki jih lahko vključite v slike.

Uporaba fizičnih linij kot elementov kompozicije za vodenje pogleda skozi prizor proti osrednji točki je verjetno najučinkovitejši način vključevanja vodilnih črt v slike. Da boste lahko v prizoru zajeli naravne linije, boste morali fotoaparat postaviti v primeren položaj. To pomeni, da ga boste morali dvigniti visoko ali spustiti povsem k tlom, saj boste le tako kar najbolj poudarili učinek. Fotoaparat z vrtljivim zaslonom LCD vam bo pomagal pri fotografiranju iz neobičajnih kotov.

Hkrati velja upoštevati tudi smer, v kateri potekajo linije, in kaj želite z njimi doseči. Stekajoče se linije so učinkovito orodje za prikaz razdalje in velikosti. Vodoravne linije medtem posnemajo horizont in lahko ustvarjajo pomirjujoč učinek, ravno nasprotno od navpičnih linij, ki lahko ustvarjajo napetost. Diagonalne linije – najbolje je, če potekajo iz spodnjega levega proti zgornjemu desnemu kotu – popeljejo pogled po prizoru. Takšen potek se namreč ujema s smerjo branja v večini zahodnih kultur. Če vaš fotoaparat omogoča to funkcijo, vklopite prikaz mreže 3 x 3 in diagonal, kar vam bo pomagalo vzpostaviti diagonalne linije na fotografijah ter voditi gledalčev pogled.

Z vodilnimi linijami se pogosto srečamo pri fotografiranju na prostem, tako v naravnem kot v arhitekturnem okolju, in veljajo za enega najboljših namigov za fotografiranje mest in pokrajin.

Fotografije so vse prepogosto posnete iz višine oči. Toda če fotoaparat spustite proti tlom ali dvignete višje, pridobite še mnoge dodatne ustvarjalne zorne kote. Ko fotografirajo otroci, je pogled na svet drugačen. Zgradbe, drevesa, rastline in ljudje so zaradi nižjega položaja fotoaparata videti večji. Če ima fotoaparat vrtljiv zaslon ali če ga lahko prek povezave Wi-Fi povežete s pametnim telefonom, si boste olajšali fotografiranje z višine tal ali druge neobičajne perspektive.

V mestu z visokimi zgradbami poskusite uporabiti širokokotni objektiv ter ga usmerite navzgor proti nebu. Uporabite način prioritete zaslonke (Av) in izberite zaslonko f/8 ali f/11. Nato s fotoaparatom usmerjenim v nebo, zajemite prizor tako, da se zgradbe začnejo prepletati. Ker imajo takšne fotografije pogosto številne sence in močneje osvetljene predele, boste morda morali prilagoditi svetlost s kompenzacijo osvetlitve ali poskusiti z različnimi načini merjenja svetlobe. Izberite osvetlitev za objekte v ospredju, katerih osvetlitev izmerite s točkovnim merjenjem ali uravnoteženo osvetlitev s segmentnim merjenjem svetlobe. Pomaga lahko tudi, če uporabite vgrajeno funkcijo HDR.

Podobno dobro delujejo tudi visoki zorni koti z vrha zgradb ali držanje fotoaparata nad glavo, saj (dobesedno) omogočajo boljši pregled nad prizorom ali situacijo.

Če prizore sestavljate z upoštevanjem trikotnikov, lahko tako ustvarite vizualno zanimivejše fotografije. Poskusite fotografirati robove ulic, ki izginjajo v daljavi in nastale trikotne dele ob strani kadra.

Z dvema diagonalnima in eno vodoravno linijo lahko ustvarite tudi trikotnik, ki bo portretu dodal vizualen učinek gibanja. Tudi pri razmeroma statičnem portretu osebe za mizo poskusite prositi subjekt, naj s svojimi rokami oblikuje trikotnik: komolce naj postavi narazen, z dlanmi pa naj si podpira brado. Kompozicija bo videti bolj prijetna za oko.

Zlati rez (ali Fibonaccijeva spirala) se pogosto uporablja v umetnosti, arhitekturi in oblikovanju, saj tako ustvarimo očesu prijazna razmerja in kompozicije. To razmerje se imenuje po italijanskem matematiku, znanem tudi po imenu Leonardo Bonacci, ki je okrog leta 1200 odkril niz naraščajočih števil, katerih razmerje je široko prisotno v naravi – v spiralnih vzorcih morskih školjk, v rastnih vzorcih rastlin ter v razmerjih človeškega telesa.

Ideja je v tem, da bo kompozicija močnejša in očesu prijetnejša, če lahko sestavite kader, ki bo vključeval črto, ki vodi po spiralni poti do glavnega subjekta. Poskusite začetek spirale postaviti v kot kadra in vključite kar se da veliko krivine, ki ji bo oko sledilo skozi celotno pot po sliki. To načelo deluje pri številnih vrstah slik, od pokrajine do portretov in še mnogo drugega. S širokokotnim objektivom lahko zajamete celoten potek velikih arhitekturnih značilnosti, kot so stopnišča, ali pa uporabite makro objektiv in se osredotočite na majhne spiralne oblike v naravi.

Morda se zdi v nasprotju z intuicijo, toda minimalistična kompozicija lahko poveča učinek slike. Minimalistične kompozicije se osredotočajo na enostavnost. Vsebujejo malo elementov, a še vedno ustvarjajo fotografije z globokim pomenom, ki spodbujajo razmišljanje. To dosežejo z odstranitvijo nepotrebnih podrobnosti, s čimer se gledalčeva pozornost osredotoči na točno določen del kadra.

Ustvarjanje minimalističnih, enostavnih kompozicij morda zveni enostavno, toda v resnici jih je lahko težje ustvariti kot kompozicije, zapolnjene s številnimi elementi. Najti morate namreč način, kako odstraniti neželene elemente in vizualne motnje, ne da bi bila slika ob tem videti dolgočasna.

Odličen način za prve korake z minimalističnimi kompozicijami je postavljanje subjektov nasproti "negativnim" ali "praznim" prostorom. Če na primer fotografirate kolibo na plaži, tako da sta v ozadju vidna nebo in plaža, boste ustvarili vizualen kontrast v razmerju do dveh negativnih odprtih prostorov – plaže in morja – ter dosegli, da se oko osredotoči na kolibo. Neizostreno ozadje pri portretu, ki ga dosežete z uporabo široko odprte zaslonke (nizko število f), širokokotnega objektiva ali s kombinacijo obojega, prav tako ustvari negativen prostor, ki pomaga doseči izstopanje subjekta.

Še en način za doseganje minimalistične kompozicije je osredotočanje na oblike. V kompoziciji poiščite eno ali dve obliki ali geometrijska vzorca ter ju poskusite izolirati, po možnosti z uporabo negativnega prostora.

Tudi prazen prostor lahko doda občutek gibanja. Če je pred subjektom prostor, je videti, da se subjekt premika v ta prostor ali da to namerava storiti. Prostor za njim medtem daje vtis, da se subjekt premika tako hitro, da bo skočil iz kadra.

Pomembno je, da razmislite, kako bodo vaše slike in videoposnetki prikazani. Če na primer snemate za določena družbena omrežja, bo vaš končni izdelek morda moral biti v navpičnem razmerju 4 : 5 ali 9 : 16. Če snemate videoposnetek za objavo na Youtubu, boste želeli uporabiti širok vodoraven format 16 : 9 za kinematografski videz.

Nekateri fotoaparati sistema Canon EOS R, kot so EOS R6 Mark II, EOS R50 in EOS R8, lahko prikažejo oznake za izbrano razmerje stranic, kar vam olajša pravilno kadriranje prizora. Pri tem je še vedno vidna celotna površina slike, le da so na njej prikazane oznake, ki prikazujejo, kje bo slika obrezana. Tako si zagotovite, da bodo elementi slike, ki jih želite prikazati, v celoti vključeni tako v vodoravni kot v navpični smeri.

Pravila so namenjena, da jih kršimo. Ko boste osvojili zgoraj opisane kompozicijske tehnike, poskusite eksperimentirati. Če na primer fotografirate tekača, vam običajno kompozicijsko pravilo govori, da pustite prostor pred tekačem. Toda če namesto tega pustite prostor za tekačem, lahko ustvarite sporočilo, da tekač ne teče proti nečemu, temveč od nečesa beži. Če subjekt postavite v različne dele kadra, lahko na ta način spremenite zgodbo, ki jo prikazujete s sliko.

Bodite pozorni na fotografije z neobičajnimi kompozicijami, kot so navpične panorame mesta, razmislite, kakšen učinek ustvarjajo, in poskusite tudi sami na podoben način napraviti nekaj posnetkov. To vam bo pomagalo, da razvijete svoj osebni slog in dosežete ustvarjalen učinek, kot ga želite. Poleg tega pa bo tudi zabavno!

Avtor Peter Wolinski